Šest nasvetov za uspešno izvedbo zelene strehe na objektu v občinski lasti

Zelene strehe podaljšajo življenjsko dobo objekta, zmanjšajo obremenitev kanalizacije ob nalivih, večajo biodiverziteto, ljudje pa se na njih odlično počutijo. Občine so lastnice številnih objektov z ravnimi strehami, od šol do vrtvec do športnih dvoran in občinskih stavb. Zakaj je torej tako malo zelenih streh na objektih v občinski lasti in kako jih lahko slovenske občine vgradijo več? Povzemamo šest izkušenj, ki smo jih pridobili med projektom 2° Zelene strehe.

1. Opravite pregled vseh ravnih streh, ki jih je možno ozeleniti.

Popis vseh objektov z ravnimi strehami v občini je možno pridobiti iz podatkov digitalnega modela reliefa (GIS), katastra stavb in registra nepremičnin. Za strehe objektov v občinski lasti predlagamo podrobnejši popis, ki zajema toplotne karakteristike in stanje hidroizolacije, konstrukcijsko stabilnost in možnost dodatnih obremenitev, popis dostopov in vizualne izpostavljenosti strehe. Poleg tega so za odločitev o ozelenitvi pomembni še velikost ravne strehe, enotnost površine in ovire na strehi.

Odločilen kriterij pri odločitvi za ozelenitev je konstrukcijska stabilnost strehe in možnost dodatnih obremenitev, ki jih prenese objekt.

2. Razmišljajte o parku ali vrtu na strehi.

Zelene površine danes največkrat načrtujemo na ravnih strehah. Ravna površina nudi možnost izrabe strehe kot dodatne površine, hkrati pa vegetacija predstavlja dobro zaščito ostalih slojev ravne strehe. Če je mogoče, priporočamo, da se odločite za intenzivno ozelenitev. Intenzivna zelena streha je težja in debelejša ter omogoča rast širšemu naboru rastlin. Uporablja se na dostopnih, pohodnih strehah. Intenzivna streha sicer zahteva več vode in vzdrževanja, a za uporabnike objekta in za okolje prinaša največ koristi, saj lahko uživajo v lastnem vrtu ali parku na strehi.

3. Oblikujte projektno skupino, a naj bo majhna.

Projekt ozelenitve strehe na obstoječem objektu v občinski lasti je nekaj novega za večino slovenskih občin. Izkušnje Mestne občine Kranj kažejo, da je bila za uspešno in hitro izvedbo projekta ključna majhna projektna skupina, ki je vključevala uslužbence urada za razvoj in pametno skupnost, oddelka za projekte, urada za gospodarske dejavnosti (zadolžen tudi za energetske sanacije) ter oddelka za skupno nabavo in javna naročila. Majhna projektna skupina je bila učinkovita tudi zaradi hitre komunikacije.

4. Sodelujte z bodočimi uporabniki.

Uporabnost strehe in psihološki učinek ozelenitve za odločitev o zeleni strehi enako pomembna kot podnebni in energetski učinki. Ključno je, da zeleno streho spoznajo uporabniki objekta. Najpomembnejša je podpora vodstva institucije, ki uporablja objekt (ravnatelji, direktorji). Poleg tega so intervjuji z uporabniki stavbe dobra iztočnica za načrtovanje, saj je lahko nova ureditev prilagojena njihovim željam in potrebam. Skladno z dogovorom lahko del vzdrževanja zelene strehe prevzamejo uporabniki – učenci lahko npr. skrbijo za strešni vrt, zato ima šolski hišnik manj dela.

5. Poiščite priložnosti za financiranje projekta.

Trenutno so občinam na voljo razpisi LIFE, zelene pobude podpira tudi razpis Urban Innovative Actions (UIA), nove priložnosti za financiranje zelenih streh pa si lahko občine obetajo tudi s strani Evropske unije, na primer v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, kjer bo del sredstev namenjen za trajnostni in zeleni prehod.

6. Pripravite zelene rešitve, ne le zelene strehe.

Zelene strehe so preprost ukrep, s katerim lahko slovenske stavbe ozelenimo in jih bolje opremimo za spopadanje s podnebnimi spremembami, katerih posledice so vse bolj vidne. Ne morejo pa nadomestiti travnikov, parkov in drugih zelenih površin na tleh. Zato morajo zelene strehe predstavljati le enega v naboru ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe in druga tveganja. Pomembni so ukrepi na področju krožnega gospodarstva, zadrževanju in ločevanju odpadnih voda, trajnostne mobilnosti, poleg tega pa si mora vsaka lokalna skupnost prizadevati za kakovostne zelene površine, zavarovana vodovarstvena območja, in energijo vlagati v zaščito dragocenih in ranljivih ekosistemov.

Eden od preprostih ukrepov za spodbujanje zelenih streh na zasebnih objektih je predpisana ozelenitev strehe pri novogradnjah z večjo zazidano površino. Takšen člen sta v strateške in izvedbene prostorske akte že vključili mestni občini Ljubljana in Nova Gorica.

Projekt 2° Zelene strehe sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. Izvedbo projekta podpira tudi Mestna občina Kranj. Za mnenja, predstavljena v dokumentu, so izključno odgovorni avtorji in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor in Eko sklada j.s.