Javni prostor

Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo

V natečajnem predlogu smo prešili vodo in zelenje, urbano in naravno.

Obalna promenada bo povezala urbani območji mest Koper in Izola, povišala kakovost bivalnega okolja, omogočala trajnostno mobilnost ter ohranjanje narave, ustvarjenih danosti in varovanje okolja. Čeprav gre za območje, ki je bilo desetletja degradirano zaradi obalne ceste in avtomobilskega prometa, gre hkrati tudi za najdaljši nepozidan pas slovenske obale. V našem natečajnem predlogu smo zato na prvo mesto postavili varovanje okolja. Z dodajanjem programa na robovih smo ustvarili vstopne točke in nadgradili urbane predele Izole in Kopra. Z oddaljevanjem od urbanih središč smo program strateško odvzemali in s tem poudarili umirjenost naravnega.

Programska shema

Zasnova izpostavlja in poudarja ekoton ali prešiv kot bistven element krajine. Stiki in preseki različnih ekosistemov, predvsem morskega in kopenskega sveta, so pomembni za krepitev biotske pestrosti in blaženje podnebnih sprememb. Poleg tega smo poudarili tudi stike med sladkovodnimi zalednimi vodami in morjem, ki lahko ob primernem urejanju ustvarijo zanimive biotope.

Ozelenitvena shema

Poleg naravnih danosti smo upoštevali potrebe različnih uporabnikov prostora in prostor prilagodili njihovi izkušnji in perspektivi. Obalno cesto pešec ali kolesar zaznava intenzivneje in v drugačnem času kot voznik avtomobila. Za hitrejše gibanje kolesarja so pomembni pogledi v daljavo, za počasnejšega sprehajalca bližnji pogledi in zaznavanje mikro ambientov.

Obalni pas ostaja prostor rekreacije, sprehodov in mobilnosti med mestoma. Intenzivnejše vsebine, kot so kopališča, pomorski promet in gostinska ponudba, smo zadržali na robovih, v osrednjem delu smo predvideli le posamične dostope do vode za kopalce, umeščene ob izlivih zalednih vod. Z večjo koncentracijo prostorskih ureditev in dejavnosti smo spodbudili revitalizacijo bolj urbanih prostorov, po drugi strani pa zmanjšali obremenitev osrednjega dela obale. Arhitekturna zasnova temelji na prostorski zadržanosti, prilagajanju specifičnosti mikrolokacije in klimatskim razmeram.

Tipičen prerez in tloris

 Preurejeno obalno linijo gradijo tri vzporedne poti: tlakovana (betonska) pešpot po trasi nekdanje železnice, tekaška pot kot utrjena peščena površina po trasi ceste ter kolesarska pot kot ohranjen del cestišča. Krepitev zelenja in zelenih površin predstavlja ključen element natečajne rešitve. Linijsko zasnovo soustvarjajo drevoredi ter zelenje v pasovih med potmi, ki raste iz razkrojene asfaltne površine nekdanje ceste. S sajenim in samoniklim zelenjem smo ločili poti in zožili tlakovane površine.

Doživljanje krajine ni le prostorsko in programsko - pomembno vlogo ima tudi časovna komponenta. Zato smo posege načrtovali tako, da sprožijo spremembe, ki dovoljujejo, omogočajo in mestoma tudi spodbujajo naravne procese preobrazbe.

Koper in Izola • Avtorji: Kombinat arhitekti in Prostorož • Sodelavci: Lilli Lička, Hannes Gröblacher, Marko Dobrilovič • Konzultanti: Robert Pangršič, Matej Radinja, Lovrenc Lipej, Peter Trontelj • 2023