Parkirišča ali kakovost bivanja? Naše stališče o parkiranju in javnih površinah v ljubljanskih soseskah

Razpravo o parkiranju v Štepanjskem naselju v našem studiu spremljamo že od samega začetka, saj smo za Mestno občino Ljubljana skupaj z Inštitutom za politike prostora - IPoP izvedli uvodno analizo dostopnosti soseske in manjšo akcijo vključevanja prebivalcev. Sklepi našega poročila (ki je dostopno tukaj) so bili sledeči: soseska ima izrazito malo parkirišč; vključeni prebivalci so podpirali umikanje avtomobilov pred šolo in na ploščadi na Jakčevi, ki je bila že izvorno zasnovana kot površina za pešce; vključene prebivalce je motilo, da nove oblike mikromobilnosti, predvsem električni skiroji in skuterji ogrožajo varnost na površinah za pešce; prepoznavali in cenili so ključne kvalitete modernistično zasnovane soseske, kot so veliki odmiki med stavbami, zelene površine in številna drevesa. Izkazalo se je, da prebivalci ne zaupajo občini pri temah, povezanih z etažno lastnino in z vzdrževanjem javnega prostora. Naše analize so pokazale tudi, da kljub urbanistični zasnovi naselja, ki prioritizira hojo, pogoji za pešce (tudi in predvsem za gibalno ovirane, starejše in tiste z vozički) in kolesarje niso tako dobri, kot bi lahko bili.

V poročilu smo občini predlagali postopno ukrepanje na javnih površinah, povečano komunikacijo s prebivalci ter investiranje v vzdrževanje soseske in mehke ukrepe, kar bi okrepilo zaupanje prebivalcev v mesto in prispevalo k ureditvi tako zelenih kot tlakovanih javnih površin.

Od začetka letošnjega leta pa do danes se je v ljubljanskih soseskah zgodilo marsikaj. Mesto je po hitri in ostri uvedbi ukrepov v Štepanjskem naselju naletelo na enako oster upor prebivalcev, ki so med drugim osnovali civilno iniciativo, mesto pa je sprejelo tudi dopolnitve Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki spreminjajo parkirni režim v vseh ljubljanskih soseskah. V četrtek se bo zaključilo zbiranje podpisov za referendum, s katerim želi širša mestna iniciativa, zbrana pod imenom “Parkirišča so naša”, odlok izpodbijati.

Ključno vprašanje ni, kje želimo parkirati, ampak kako želimo bivati

Že l. 2013, ko smo zagnali pilotni projekt skupnostne prenove Savskega naselja, smo opozorili, da bo prenova največjih ljubljanskih sosesk, zgrajenih v času socializma, zaradi razpršenega lastništva, neurejenih lastniških odnosov, majhnega števila parkirnih mest in naraščajočega števila vozil v Ljubljani kompleksen proces, ki bo zahteval veliko časa, energije in pripravljenosti za dialog vseh vpletenih strani. V teh soseskah ni prostora, s katerim bi lahko zadostili sodobnemu normativu dveh parkirnih mest na stanovanje - naši stari izračuni na primer kažejo, da bi v tem primeru parkirišč zasedla eno tretjino vsega prostora v Savskem naselju.

Količina prostora, ki bi ga v Savskem naselju zasedla parkirišča ob upoštevanju normativna 2 PM/stanovanje obsega približno tretjino površine celotnega naselja (2013).

V času, ko se številne ljubljanske stanovanjske soseske, zgrajene v času socializma, starajo, in bi bil nujno potreben celovit pristop k urbani prenovi teh območij, sta se tako Mestna občina Ljubljana kot civilna iniciativa pri snovanju ukrepov in odzivanju nanje osredotočili predvsem na vprašanje parkiranja. Kljub temu kakovost bivanja v mestu ni odvisna od tega, kje leži najbližje parkirišče. Bolj pomembna je dostopnost in primernost stanovanj, opremljenost in vzdrževanost skupnih površin, dostopnost storitev, občutek varnosti, kakovost okolja ter živahnost soseske in njena povezanost z drugimi deli mesta.

Predstavniki mesta, pobudniki iniciativ, predstavniki stroke in prebivalci Ljubljane bomo morali sčasoma odgovoriti na vprašanje, kakšna je naša vizija bivanja v mestnih soseskah. Kakšno bo življenje v Štepanjskem in Savskem naselju, v Šiški in BS3 čez 10 let in več? Koliko sosedov bomo pozdravili, v katerih prostorih se bomo srečevali, koliko bo zelenih površin, kje bosta najbližja trgovina in zdravstveni dom, kako bomo preživljali delovni in prosti čas ter na kakšen način se želimo premikati po soseski in mestu?

Za dialog o prenovi in mobilnosti, ne pa za pravico do parkiranja

Zaradi kompleksne zgodovine sosesk, ogromnega števila etažnih lastnikov, pomanjkanja finančnih spodbud in nejasnih pristojnosti bo za uresničevanje vizije sodobnega, kakovostnega bivanja zelo verjetno potreben dolgotrajen proces sodelovanja med mestom, prebivalci in ostalimi deležniki, ki upravljajo prostor in ustvarjajo življenje v soseskah. Ne mesto ne prebivalci ne morejo izboljšati življenja v soseskah brez dialoga in sodelovanja. Eden od pristopov, ki je primeren tudi za za naše okolje, je “mehka urbana prenova”. O naših izkušnjah s testiranjem te prakse in uspešnih primerih iz Salzburga in Dunaja smo z IPoPom pisali v publikaciji Celovita urbana prenova - izkušnje iz ljubljanskih sosesk in priporočila za izvajalce.

V studiu podpiramo pobudo mesta, da pristopi k urejanju parkirne situacije v stanovanjskih soseskah. Podpiramo tudi aktivacijo članov iniciative za svoje lokalno okolje, njihovo opozarjanje na nezadostno kakovost javnega potniškega prometa in na številne težave, s katerimi se soočajo ljubljanske soseske. Kljub temu na referendumu, če bo do njega prišlo, ne bomo podprli izpodbijanja novega odloka o parkiranju. Če želimo zmanjšati emisije, zagotoviti smotrno porabo urbanega prostora, spodbuditi trajnostno mobilnost, povečati varnost udeležencev v prometu in izboljšati kakovost javnih površin, bi moralo biti brezplačno parkiranje izjema, ne pravilo. Dolžnost mest namreč ni, da zagotavljajo parkirna mesta, temveč da prebivalcem omogočijo zdravo, aktivno, varno in prijetno bivanje v urbanem okolju. Na potencialnem referendumu bomo odločali o parkiranju, ne pa o tem, kako želimo živeti v mestu. Če Ljubljana trenutno ne omogoča pogojev za visoko kakovost bivanja, razpravljajmo in odločajmo o tem.

Povezava na video: Javne površine v soseskah ali kaj je Indira Gandhi videla v Savcu?

*
1. Prispevek v celoti predstavlja mnenje članic studia Prostorož in ni nastal na pobudo ali pod pritiskom Mestne občine Ljubljana in drugih vpletenih akterjev. Od oddaje poročila o dostopnosti in aktivnostih vključevanja prebivalcev Štepanjskega naselja septembra 2025 Prostorož ni vpleten v pripravo, komuniciranje in izvedbo parkirnih ukrepov v Štepanjskem naselju. Predstavnice Prostoroža so se sestale s predstavniki civilne iniciative in jim po sestanku posredovale gradiva in poročila o našem delu v Savskem naselju.
2. V Savskem naselju še vedno deluje Knjižnica REČI, skupnostni prostor in neprofitna izposojevalnica, kjer si lahko vsi prebivalci Ljubljane izposodijo vrtalni stroj, detektor kovin ali video projektor. Do danes Mestna občina Ljubljana ni uresničila nobenega od ukrepov prometne strategije, ki smo jo l. 2013 izdelali v sodelovanju s strokovnjaki in na podlagi dolgotrajnega vključevanja lokalnih prebivalcev.
3. Nekatera stališča, izražena v tem prispevku, so povzeta po izjavi Koalicije za trajnostno prometno politiko, h pripravi katere je studio tudi prispeval.