Čeprav park Tabor predstavlja zeleno središče četrti, je bil dolga leta zapuščen in slabo vzdrževan, ljudje pa se v njem zaradi neurejenosti in slabe osvetlitve ponoči niso želeli zadrževati.

Vmesni naslov

Strategijo revitalizacije parka smo zasnovali na podlagi raziskave, ki jo je leta 2009 izvedel Zavod Bunker ob pomoči Inštituta za politike prostora (IPOP). Raziskava je po eni strani identificirala ključne probleme soseske in parka, po drugi strani pa omogočila vpogled v želje in potrebe lokalnih prebivalcev in institucij. Strategija revitalizacije parka je obsegala tri ravni: manjše prostorske izboljšave, spremembo prometnega režima in ustvarjanje priložnosti za druženje lokalnih prebivalcev in obiskovalcev parka.

Vsako leto, od 2010 pa do 2014, so se aktivnosti v parku Tabor začele maja z veliko otvoritvijo in potekale vse do septembra. Vsako poletje so imeli prebivalci in obiskovalci četrti možnost, da sodelujejo v odprtih in brezplačnih kulturnih, športnih in izobraževalnih dogodkih. Sobote so bile namenjene sejmom in tržnici. Garažne razprodaje, umetniški in vintage sejmi so kmalu postali najbolj priljubljeni dogodki v parku. V želji, da bi prispevali k bolj solidarni in zavedni družbi, smo k sodelovanju povabili posameznike in organizacije, ki so prirejali izmenjave semen rastlin in zelenjave in izmenjave igrač ter vodili različne izobraževalne delavnice.

Vsako leto, od 2010 pa do 2014, so se aktivnosti v parku Tabor začele maja z veliko otvoritvijo in potekale vse do septembra. Vsako poletje so imeli prebivalci in obiskovalci četrti možnost, da sodelujejo v odprtih in brezplačnih kulturnih, športnih in izobraževalnih dogodkih. Sobote so bile namenjene sejmom in tržnici. Garažne razprodaje, umetniški in vintage sejmi so kmalu postali najbolj priljubljeni dogodki v parku. V želji, da bi prispevali k bolj solidarni in zavedni družbi, smo k sodelovanju povabili posameznike in organizacije, ki so prirejali izmenjave semen rastlin in zelenjave in izmenjave igrač ter vodili različne izobraževalne delavnice.

Poleg koordinacije sodelujočih posameznikov in organizacij, ki so v parku prostovoljno prirejali dogodke, snovanja urbane opreme za park in načrtovanja prometnega režima, je prostoRož v parku organiziral delovne in čistilne akcije. Prebivalce smo želeli vzpodbuditi, da sčasoma sami prevzamejo skrb za park. Odziv je presegel pričakovanja: park je postal živahno srce Tabora in povezal različne generacije ljudi različnih interesov. Spremenilo se je dojemanje parka, ki zdaj predstavlja urejen in prijeten prostor.

Mladim, ki so sodelovali z lastnimi dejavnostmi, je služil kot odskočna deska. Številni dogodki so omogočili mreženje in povezovanje prebivalcev in park Tabor tako ponovno postavili na zemljevid mesta. Projekt je pomemben za celotno mesto Ljubljana, saj je pokazal, da revitalizacija ne pomeni nujno fizične prenove. V slovenskem okolju projekt služi kot pozitiven primer vključevanja lokalne iniciative v trajnostne strategije in je vzpodbuda in vzor drugim podobnim iniciativam.