Številne ulice, na katerih stojijo slovenski vrtci in šole, ne nudijo ustreznih pogojev za hojo in kolesarjenje, zato se starši v manjši meri odločajo za prihod na trajnostni način. Poleg tega starši, ki pripeljejo otroke z avtomobili, pogosto parkirajo neposredno pred vhodom - na pločnikih, na sredini cestišča ali na površinah, namenjenih kolesom. Njihovo ravnanje ovira nemoten dostop do ustanove ter ogroža varnost otrok v času prihodov in odhodov.

Mesta, kot so Pariz, Barcelona in Dunaj, so ta problem že prepoznala, zato že nekaj časa prioritetno spodbujajo urejanje t. i. šolskih ulic − ulic, na katerih stojijo vrtci in šole. Cilj novih ureditev je enak: varen in udoben prihod v šolo ali vrtec na trajnosten način.

V luči prilagajanja na posledice podnebnih sprememb je pomembno tudi širjenje poroznih površin, ki so eden od predpogojev za ustvarjanje spužvastega mesta (ang. sponge city). Če mesto deluje kot spužva, je zmožno presežno količino vode vsrkati, ko je je dovolj, in ‘iztisniti’, ko je vode premalo. Vse več mest se odloča za raztlakovanje zapečatenih površin (ang. depaving), s čimer razbremenijo pritisk na komunalno infrastrukturo med nalivi in pridobijo nove zelene površine, ki so zmožne ohlajati ozračje.

Pilotni primer raztlakovanja

Analiza ulic, na katerih se nahajajo ljubljanski vrtci, je pokazala, da je na nekaterih možno z majhnimi intervencijami, učinkovito umiriti promet, preprečiti parkiranje pred vhodom v vrtec, novo pridobljeni prostor pa urediti s prepustnimi površinami. Prenova Mislejeve ulice je bila manjši projekt, v okviru katerega smo testirali ta sodoben pristop k urejanju prostora.

Ulica je bila v času načrtovanja v fazi prenove kanalizacije. Namesto povrnitve v prvotno stanje smo se odločili, da asfalt ohranimo zgolj na mestih, kjer je potreben za zagotavljanje prometne pretočnosti, ostale površine pa smo tlakovali s travnatimi rešetkami. V načrtovanje končne ureditve smo vključili ključne deležnike in hkrati testirali novo prometno ureditev. Rezultati anket s starši in vzgojiteljicami, ki so med drugim odgovarjali na vprašanje, kaj si po njihovem v zunanjem prostoru najbolj želijo otroci, so pokazali, da želijo več zelenja, prostor za igro, več klopi in večjo prometno varnost.

Namesto asfalta: rastline, klopi in stojala za kolesa

V drugi fazi je bilo preddverje vrtca na Mislejevi ulici preoblikovano v površino, ki že navzven sporoča, da v tej stavbi prebivajo otroci. Vozni pasovi so se zožili, da smo pridobili nove javne površine, na katere smo umestili stojala za kolesa, klopi in skalo, ki služi kot igralo in plezalo za otroke. 115 m² asfalta je bilo nadomeščenih z zelenimi in vodoprepustnimi površinami. Nova ureditev bivših prometnih površin danes omogoča, da voda ob močnem deževju ponikne, namesto da bi odtekla v preobremenjeno kanalizacijo. Ulica je pridobila tudi 7,5 metrov klopi, izdelanih iz travnih plošč, s katerimi je bila ulica začasno tlakovana.

Na zelene površine so umeščene trajnice in grmovnice, ki so prilagojene urbanemu in senčnemu okolju in ki ne potrebujejo veliko vzdrževanja, kot so brogovita, japonska medvejka in rdeči dren. Skupaj z otroki smo zasadili kar 475 novih rastlin. 

Poleg tega se je spremenil prometni režim, ki osebnim vozilom preprečuje vožnjo mimo glavnega vhoda v vrtec in tako spodbuja trajnostne prihode.

Pri prenovi ulice ni šlo brez zapletov. Nekateri vozniki so spregledali prometni znak za novo ureditev: poškodovana so bila tako vozila kot rdeča ograja, ki je na začetku ščitila rastline. Šele namestitev višjih količkov je omogočila, da so nov prometni režim začeli spoštovati vsi vozniki. Danes je prenova okolice vrtca na Mislejevi dober zgled, kako z manjšimi posegi in brez velikih investicij spremeniti karakter ulice, da je ta bolj udobna in prijetna za svoje najbolj ranljive uporabnike.