Javni prostor je za najstnike izjemno pomemben: v njem gradijo svojo neodvisnost, identiteto ter odnose s sovrstniki in se učijo sobivanja v širši skupnosti. Tudi ljubljanski trgi, parki in ulice so ena redkih okolij, ki so mladim na voljo za preživljanje prostega časa brez plačila in brez neposrednega nadzora odraslih. 

Žal pa v Ljubljani, tako kot v številnih drugih mestih po svetu, najstniki v javnem prostoru niso vedno dobrodošli. Njihovo vedenje in preživljanje časa v javnih prostorih je hitro dojeto kot moteče ali neprimerno. Tudi zato njihove potrebe pri načrtovanju javnih prostorov ostajajo spregledane.

Vključenih več kot 700 mladih

Raziskava se osredotoča na to, kako dekleta in fantje med 15. in 19. letom doživljajo in uporabljajo mesto. S polstrukturiranimi intervjuji, opazovanjem in anketami smo vključili več kot 700 mladih in spoznali, v katerih javnih prostorih se počutijo dobro, v katerih ne, s kakšnimi ovirami se srečujejo ter kakšne razlike obstajajo v uporabi prostora med dekleti in fanti, pa tudi med najstniki, ki bivajo v Ljubljani in tistimi, ki v Ljubljani le obiskujejo šolo.

Mladi so bili vključeni tudi v samo izvedbo raziskave: interdisciplinarno raziskovalno skupino so sestavljali strokovnjaki in študenti s področij psihologije, sociologije, geografije, oblikovanja, urbanizma in arhitekture. Študenti so imeli ključno vlogo tako pri izvedbi raziskave kot pri interpretaciji in oblikovanju rezultatov.

Dekleta javni prostor uporabljajo in dojemajo drugače

Rezultati raziskave kažejo na pomembne razlike med spoloma. Dekleta v javnem prostoru zaznavajo subtilne oblike izključevanja, ki jih fantje večinoma ne prepoznajo. Kar 43 % fantov meni, da so javni prostori v Ljubljani enako primerni za oba spola, medtem ko se s tem strinja le 28 % deklet. 

Razlike so še posebej izrazite pri uporabi športnih igrišč. Skoraj nikoli jih ne uporablja 63 % fantov in kar 84 % deklet. Dekleta na igriščih pretežno opazimo na obrobju, saj redkeje kot fantje sodelujejo v tekmovalnih ekipnih športih, ki so jim igrišča namenjena.

Pomemben način uporabe javnega prostora je za dekleta sprehajanje. Tega ne doživljajo zgolj kot obliko gibanja ali premikanja med različnimi točkami, temveč kot eno glavnih priložnosti za pogovor, druženje in skupno raziskovanje mesta. Kot je povedala ena od sodelujočih: »Večinoma samo hodimo naokoli, ni ravno tako, da bi se kje ustalile, še posebej, če sem s puncami. Nekaj je v sprehajanju … Ves čas se sprehajamo. Delamo kroge po centru, se pogovarjamo in gledamo, ali je okoli nas kaj zanimivega.« 

Le desetina mladih meni, da so javni prostori prilagojeni njihovim potrebam

Naša raziskava je zaznala pomemben paradoks: velika večina mladih ne uporablja niti otroških in šolskih niti športnih igrišč. Zgolj desetina mladih jih obišče najmanj enkrat na teden. Igrišča so večinoma zasnovana za tekmovalne ekipne športe ali mlajše otroke, kar očitno ne odgovarja na potrebe večine mladih. Svoj prostor tako pogosteje kot na igrišču najdejo pred restavracijami s hitro prehrano in trgovinami.

Druga pomembna ugotovitev se nanaša na vozače. V Ljubljano se vsak dan vozi deset tisoč dijakov. Vozači, ki so bili vključeni v našo raziskavo, javni prostor dojemajo predvsem kot čakalnico. Medtem ko se najstniki iz Ljubljane po mestu sprehajajo in spontano družijo, vozači javni prostor po pouku izkoriščajo pretežno za čakanje na prevoz.

Pomen varnosti in zelenja  

Večina mladih (70 % deklet in 80 % fantov) se v Ljubljani počuti varno, vendar je ta občutek pogosto povezan s prisotnostjo drugih. Kar 55 % vprašanih je prisotnost prijateljev ali znancev označilo kot enega od dejavnikov, zaradi katerih jim je v javnem prostoru prijetno. Zato mladi aktivno iščejo živahne prostore, kot so trgi, ploščadi in ulice pred lokali, kjer lahko opazujejo mestni vrvež, se vanj vključujejo in naključno srečujejo znance. Po drugi strani je prevelika gneča eden glavnih razlogov za nelagodje, zlasti med dekleti. 

Urejenost, čistoča, prisotnost zelenja, osvetlitve, ter zavetja pred vročino in dežjem so najpogosteje omenjene značilnosti prijetnega javnega prostora - neodvisno od spola. Parki in poti ob vodi (najpogosteje Tivoli, Rožnik in bregovi Ljubljanice) so najljubši prostori najstnikov, ker združujejo umirjenost, svež zrak in stik z naravo.

Mladi so kompetentni sogovorniki, ki želijo biti vključeni v načrtovanje mest

V času, ko duševne stiske med mladimi naraščajo, je dostop do vključujočih in zelenih javnih površin zanje izjemno pomemben. Enako pomembno je premišljeno urejanje prostorov družabnega življenja - vključenost mladih v dogajanje namreč krepi občutek povezanosti s širšo skupnostjo ter zmanjšuje občutke osamljenosti in odtujenosti. Angažiranost mladih v raziskavi dokazuje, da te potrebe prepoznavajo tudi sami - skoraj polovica vključenih mladih si želi aktivno sooblikovati javne prostore v mestu. Take, ki, ki jih ne bodo le uporabljali, temveč jih bodo doživljali kot svoje.

Preberite celotno raziskavo in deset konkretnih priporočil za odločevalce in načrtovalce javnih površin