Javni prostor
Park Brdo, Ljubljana
Habitatno in programsko pester park na zahodu Ljubljane
Park Brdo se po merilu uvršča med večje parke v Ljubljani. Območje nekdanjega glinokopa in polj, dolgo spregledano kljub pomembni vlogi za zahodni del mesta, danes dobiva novo funkcijo. Nekdanjo industrijsko in kmetijsko rabo postopoma nadomeščajo vrtički za samooskrbo ter ohranjene krajinske prvine, kot so gozdni robovi in območja spontanega zaraščanja, ki prispevajo k biodiverziteti območja.
Predlog variantne rešitve z minimalnimi posegi krepi biotsko in programsko pestrost ter izhaja iz obstoječih vzorcev rabe in lokalnih posebnosti kot podlage za hierarhijo poti in programskih enot, ki ne konkurirajo javnim prostorom v soseskah Novo Brdo in Grba, temveč jih dopolnjujejo in krepijo stik z naravnim značajem območja.
Program na robovih, narava v osrčju
Za območje je značilen preplet več habitatnih tipov, ki ustvarjajo raznoliko izkušnjo prehoda med urbano in naravno krajino. Z raznolikostjo zelenih površin ustvarjamo mozaik mikrohabitatov, večjo biotsko pestrost in programsko raznolikost. Noben predviden poseg ne ruši obstoječih habitatnih tipov.
Že v procesu priprave variantne rešitve smo vedenje in potrebe obstoječih uporabnikov območja ugotavljali z opazovanjem, sprehodi z uporabniki, analizo pobud prebivalcev in intervjuji na lokaciji. Območje uporablja zelo raznolika skupina ljudi vseh starosti in interesov – sprehajalci, športniki, šolarji, lastniki psov, kolesarji, vrtičkarji in družine. Intervjuji so pokazali, da uporabniki v veliki meri cenijo naravne kvalitete in spontanost območja, izrazili pa so željo po manjših izboljšavah, predvsem po boljši osvetlitvi, ureditvi glavnih poti in dodatnih programih ob ohranjanju “divjega” značaja prostora.
Intenzivne programe umeščamo na robove parka, s čimer ga prepletamo s soseskama, osrednji del pa ohranjamo zelen. Programske sklope oblikujemo kot odgovor na monotonost odprtih površin obeh sosesk. Prostor opremljamo z vstopnimi trgi, rekreacijskimi površinami (otok športa, trim steza, kolesarski poligon), igrišči (gozdno igrišče, vodno igralo, gozdna učilnica), stikom z vodo (mokrišče, plaža, pasji park) in manjšimi prostori druženja. Urbano opremo, podobno kot programe, umeščamo predvsem na robove parka in v gozdne ambiente.
Naš predlog predvideva tudi ureditev in dopolnitev obstoječih uhojenih poti v mrežo z jasno hierarhijo, ki izboljšuje povezavo med obema soseskama in hkrati omogoča spontane sprehode.
Razpršeni vrtovi
Vrtičkarstvo ima v Ljubljani dolgo tradicijo, kar se na Brdu kaže v dolgi čakalni vrsti za najem javnih vrtov in posledičnem pritisku na odprti prostor. Pobude prebivalcev MOL hkrati kažejo na željo po urejanju zelenih površin v neposredni bližini bivališč. Razlogi za urbano vrtnarjenje na Brdu niso le samooskrba, temveč tudi druženje, preživljanje časa na prostem, učenje otrok in soustvarjanje javnega prostora.
Naš predlog zato ne išče novih lokacij, ki bi bile primerne za vzpostavitev ograjenih vrtov, ampak prostorsko in vsebinsko razširja in razprši užitno krajino (ang. edible landscape) onkraj območja obdelave. Prebivalcem namesto ene možnosti ponujamo široko paleto različnih vrtnarskih tipologij.
Ljubljana • Kombinat arhitekti in Prostorož • Variantna rešitev za vabljen natečaj • Naročnik: Mestna občina Ljubljana • Sodelavki: Urška Škerl, Nika Van Berkel • 2025