Majhni parki z igrišči so pomembni prostori vsakdanje skupnostne rabe. Na njih sobivajo otroci različnih starosti z različnimi definicijami igre, pa tudi starši, najstniki, starejši prebivalci in naključni mimoidoči.
Žal danes večina igrišč še vedno nastaja brez celostnega prostorskega premisleka in razumevanja širšega konteksta lokacije, potreb uporabnikov ter pomena sence, vode in dostopnosti za vse.
Park Pod lipami se nahaja v središču soseske Dečkovo naselje, med nizom nižjih modernističnih blokov in lokalnim vrtcem. Poleg zastarele igralne opreme in občasnih konfliktov med različnimi uporabniki prostora, prostor zaznamujejo glinasta, slabo prepustna tla, zastajanje vode v času večjih padavin, po drugi strani pa bogastvo visokih dreves. Prav razumevanje teh družbenih, prostorskih in okoljskih značilnosti je omogočilo oblikovanje zanimivega lokalnega parka za vse skupine uporabnikov.
Igrišče kot večgeneracijski prostor
Na novem igrišču posamezne starostne skupine v prostoru prepoznajo svoje cone uporabe, vendar te niso povsem fizično izolirane.
Peskovnik za najmlajše je umeščen ob dolgo klop, ki staršem omogoča bližino z otrokom, a ohranja stik z dogajanjem ob mizah. Plezalni elementi za starejše otroke in športni program so nekoliko odmaknjeni. Središčni prostor z mizami in klopmi deluje kot prostor zadrževanja, opazovanja in srečevanja, iz katerega se odpira pogled proti različnim delom parka. Nove poti skozi park urejajo prehajanje skozi prostor in omogočajo krožne sprehode.
Park, kot odporni prostor na podnebne spremembe
Igrala za najmlajše in sedišča so umeščena v senco obstoječih dreves. Ker gre za območje z občasnim zastajanjem vode, smo predvideli prepustne poti brez tlakovanja. Na delu, ki zaradi močvirnosti ni primeren za igro, smo zasnovali krajinsko ureditev z mikrohabitatom, zasaditvami in zadrževalnikom voda. Z materialom, izkopanim za zadrževalnik, smo nadvišali hribček, priljubljen med otroci. Z namestitvijo pitnika in načrtnim izkoriščanjem sence obstoječih dreves prostor nudi zavetje pred poletno vročino.
Primer Pod lipami kaže, da je lahko tudi majhen lokalni park pomemben nosilec odnosov v skupnosti. Z natančnim branjem prostora, razumevanjem potreb lokalne skupnosti ter premišljenim načrtovanjem smo ustvarili prostor, ki odnose med skupinami uporabnikov subtilno ureja, ne da bi jih fizično ločeval.
Celje • Naročnik: Mestna občina Celje • 2025